
KAKŠEN BO POSEG?
Izkop gradbene jame za podzemno garažo v obsegu 8.876 m2 brutto površine, v globino 4m bo imelo za posledico odvoz cca. 35.000 m3 materiala (večinoma grušč).
Ob pričakovani večletni prekomerni obremenitvi širšega območja s tovornjaki in drugo gradbeno mehanizacijo v času gradnje se predvideva preko 2.300 voženj tovornjakov – z nosilnostjo 10-15 T in 25 T skupne teže. Težjih tovornjakov obstoječa cestišča ne vzdržijo. Vsaj še pol toliko voženj tovornjakov pa lahko pričakujemo tudi v času zidave. Obstoječa komunalna infrastruktura, vgrajena pod cestišče, ob cesti zgrajeni oporni zidovi še iz časa Prašnikarja, historične in druge stavbe ob cesti – posebej še Prašnikarjev dvorec, bodo zaradi nenehnih prekomernih vibracij poškodovani. Ali je v projekt gradnje zajeta tudi sanacija povzročene škode?
Sama pozidava območja in urejanje okolice bo trajala najmanj pet let.
Celotno področje severno od mestnega jedra bo tako dobesedno prometno odrezano od Maistrove ceste, ki povezuje smeri do Celja in Ljubljane. Zaradi povečanega prometa bodo poleg avtomobilskega prometa posebej prizadeti kolesarji in pešci na Cankarjevi cesti, Prašnikarjevem drevoredu in Neveljski poti.
Pred vsakim začetkom del je za to nujno urediti vso potrebno cestno infrastrukturo z nivojskim pločniki za pešce – vsa križišča Cankarjeve ceste, Prašnikarjevega drevoreda in Neveljski poti, ter zagotoviti nemoteno prometno povezava po Cankarjevi cesti z t.i. industrijsko cono v območju KIK in podjetjem CALCIT, prav tako pa tudi povezavo z Godičem, Kamniško Bistrico in Veliko planino in preko Črnivca s Štajersko.
Pričakovana dodatna prometna obremenitev območja s cca. 300 avtomobili bo po poselitvi soseske trajno obremenila ta prostor z zastoji in mirujočim prometom.
URBANIZEM
Nova skoncentrirana stanovanjska gradnja je po OPN občine v prvi vrsti usmerjena na nezapolnjene zazidljive površine na JV predelu mesta, ki so že pretežno pozidane z enakovrstnimi objekti in kjer so zagotovljene storitve družbene infrastrukture za povečano število prebivalcev z obnovo in povečevanjem kapacitet obstoječih. Primestna naselja, ki predstavljajo zaledje mesta Kamnika se lahko razvijajo le v smeri ohranjanja dosedanje stavbne in kulturne prepoznavnosti. Samo takšna urbanistična zasnova pozidave prostora lahko ohrani trajnostno podobo Kamnika kot predalpske občine v slovenskem in srednje evropskem prostoru. Enkrat začeto rušenje te podobe je nepovratno!


PROSTORSKI NAČRT
Upoštevanje zahtev prostorskega načrtovanja pri umeščanju objektov v prostor in enako obravnavanje vseh subjektov je temeljno vodilo pravne države, ki ga ne more in ne sme obiti noben parcialen interes investitorjev.
Da na področju izvedbe OPN v občini Kamnik ni vse, kot bi moralo biti vedno bolj spoznavajo tako načrtovalci podrobnih prostorskih načrtov, kot vedno bolj tudi prizadet občani.
Zanimivo je razmišljanje o tej problematiki arhitekta Tomaža Šlegla v prispevku, objavljenem na Kamnik.info:
Povezava / UKINITEV KAMNIŠKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA